Oprema

Za začetek vadbe bosta zadostovala udobna trenerka in par telovadnih copat. Za ostalo opremo bo treba potem poskrbeti postopoma. HEMA oprema namreč ne spada med najcenejše (ko gre za bolj ali manj kompletno opremo lahko govorimo o zneskih, ki se lahko – ne pa nujno – približajo 2000 evrom, vendar pa to velja za marsikateri šport. Prednost HEMA opreme je, da jo lahko nabavljamo postopoma saj je oprema poleg ostalega odvisna tudi od stopnje znanje in spretnosti posameznika.

Rokavice. Za začetek bo dovolj, če nabavite podložene, zimske rokavice, kasneje bi bilo pametno razmisliti o nakupu z gosto peno podloženih sabljaških, ki so primerne za izvajanje tehnične vadbe postopkov pri mečevanju. So lahke, ne ovirajo gibanja prstov in zapestja in pri lažjem kontaktu nudijo dokaj dobro zaščito. Danes so na voljo tudi že dobre HEMA rokavice, ki so narejene posebej za zgodovinsko mečevanje in za prosti boj (sparring) tudi neobhodno potrebne. Njihova pomankljivost je predvsem v tem, da so precej velike in za določene postopke tudi malce nerodne (če cene ne upoštevamo). Vendar pa je treba vedeti, da so pri mečevanju najbolj na udaru prsti in tu prihaja tudi do največ poškodb

Čeprav večina ljudi, ki se danes ukvarjajo z evropskimi zgodovinskimi borilnimi veščinami in tudi s Kunst des fechtens, uporablja pri vadbi navadne telovadne copate, priporočamo uporabo copat s tankimi podplati in predvsem brez pete, kakršne se uporabljajo pri celi vrsti borilnih športov. Gibanje je namreč pri vsaki borilni veščini izjemnega pomena in uporaba copat z debelimi podplati in podloženo peto seveda vpliva na način gibanja. Način izvajanja postopkov opisanih v srednjeveških borilnih priročnikih, Fechtbucher, zahteva gibanje, ki ga je mnogo laže osvojiti v obutvi, ki je kar najbolj podobna tisti, ki so jo nosili v času nastanka priročnikov.

Med nujno zaščitno opremo vsekakor sodi tudi mečevalska maska. Pri vadbi Kunst des fechtens pridejo v poštev le maske, ki so posebej namenjene HEMA vadbi, v skrajnem primeru pa pridejo v poštev t. i. trenerske (couching mask), ki vzdržijo pritisk 1600 Nw. Zelo koristna je tudi nabava ali izdelava usnjene zaščitne prevleke za masko, podobne tisti za športno sabljanje, le da ima tudi zaščito za zatilje in vrat in jo enostavno nataknemo na masko .

Moškim bo prav prišel suspenzor, dekletom plastičen ščitnik za prsi, oz prsni koš,, kakršen se uporablja pri športnem sabljanju in ga je mogoče naročiti preko spleta. Ščitnik za prsni koš seveda tudi moškim ne bo škodil.

Zelo koristen je tudi ščitnik za vrat, ki obenem ščiti tudi zgornji del prsnega koša. Vratna zaščita na maskah namreč ni namenjena obrambi pred dolgim mečem, pač pa pred mnogo lažjim in upogljivim športnim orožjem. Glava in vrat pa seveda spadata med najpogostejše tarče napada, zato je prav, da za njuno zaščito poskrbimo kar najbolje.

Ščitniki za podlakti in komolce so tudi izredno priporočljivi, saj je brez njih skoraj nemogoče vaditi postopke z bodalom. Zadostujejo ščitniki, ki jih izrežemo iz kosa debelejšega usnja (3 mm krupon oz. debelejša gladka ali mastna kravina) in jih z usnjenimi ali tekstilnimi vezalkami namestimo na podlakti, lahko pa nabavimo tudi ščitnike, ki so posebej izdelani za naše potrebe..

Za prosti boj ( sparring ) – še posebej, če zanj uporabljamo jeklene meče – je seveda potrebna boljša zaščita. V poštev pridejo podloženi jopiči iz več plasti tkanine (t. i. gambezoni) sabljaški trenerski jopiči ali pa HEMA jopiči, preko katerih pa si lahko nadenemo tudi  kakšno drugo primerno zaščito.

Glede orožja: dolgi meč (danes večina uporablja t.i. federschwert, to je vadbeni meč iz 15. in 16. stol.)  – če je le mogoče naj ima dovolj dolg ročaj, da se ga da držati z obema rokama, ne da bi morali držati za glavič meča (dolžina ročaja brez glaviča 25 – 35 cm). Dolžina rezila naj bo prilagojena višini posameznika (170 cm visokemu mečevalcu bo najbrž odgovarjalo rezilo dolgo približno 90 cm, 190cm visok človek, pa bo potreboval rezilo, ki bo dolgo najmanj 100 cm, raje pa še malo več in to brez ostre  konice, ki je vadbeni meč seveda ne sme imeti). Vsekakor priporočamo, da se začetnik pogovori z ostalimi, ki mu bodo na podlagi svojih izkušenj rade volje svetovali.                                                                   Namesto jeklenih bodal uporabljamo najlonske simulatorje, ki jih je enostavno nabaviti in ne predstavljajo večjega finančnega zalogaja, v poštev pa pridejo tudi leseni, ki pa jih je potrebno dati izdelati po natančnih specifikacijah.

Nekaj malega zaščitne opreme (maske) in najlonske simulatorje mečev in bodal imamo tudi v skupini in jih lahko damo na razpolago začetnikom brez lastne opreme. Seveda pa pričakujemo, da bodo tisti, ki se bodo odločili za resno vadbo, osnovno opremo kar najhitreje nabavili sami.